Poplava filmske produkcije hollywoodskega tipa je svet popačila in v gledalcih otopila občutek za pristno doživljanje sveta. V švedskem Låt den rätte komma in (kar bi pomenilo "naj vstopi tisti pravi") ni elementov, ki bi slepili. In težko je spregledati nedolžnost v grehu, prvinska dejanja (ki iz človeka delajo Človeka) v živalskih nagonih ali najbolj čisto verzijo ljubezni, ki jo je mogoče upodobiti skozi na silo prelito kapljo krvi. Težko spregledati zato, ker otroški obraz ne laže.
Kaj je bolj resnično? Realen svet v specialnih efektih utopljenih čutov, ki nas pušča za trenutek zadovoljene, a hladne, ali skozi fantastični element iztisnjena pozabljena romantika, za katero bi lahko prisegli, da je pristna?
Poetičnost naivnega (?) otroškega videnja sveta in nedolžnost definiranja ljubezni sta v filmu naravnost osupljivi, celo očarljivi – tako zelo, da zaboli. Ker nosita v sebi vse, kar počasi, a nezadržno odnašajo leta.
Za okušanje: http://www.youtube.
Ni komentarjev:
Objavite komentar