Zgodba, ki jo avtor niza z navidezno lahkotnostjo, je čisto zares zgodba o bogovih. A ne pričakujte filozofske razprave brez konca in kraja. Za bralca je njen tok v bistvu presenetljivo preprost in razumljiv (dobro, v kolikor je pač mogoče razumeti hordo svojeglavih bogov, ki jih je človeštvo kadar koli častilo), ne da bi bila zavita v zagonetne metafore. Še dobro, ker je cel roman ena sama metafora. Ko se zgodba začne zapletati, bralcu postane jasno, da so Ameriški bogovi večplastni in jih mora tako tudi brati. Meja med realnim in mitskim je zabrisana, protagonisti se, ko jim to ustreza, skrivajo v "zaodrje" in vračajo v prvi plan. In zamikalo vas bo, da to svojevrstno pisanje s kancem nejevolje označite za konstrukt (znanstvene) fantastike, nato pa se boste zavedli, da se v resnici veliko bolj bere kot navdih magičnega realizma - zgodba, ki bi lahko bila resnična, če ... (bi le bila malo bolj verjetna).
Vredno branja; nič ne škodi, če presekate monotono enoličnost vsega ostalega, kar se navadno znajde na vaši knjižni polici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar