Po branju romana Syngue sabour – Kamen potrpljenja (Atiq Rahimi) ...
Izjemna zgodba se na prvi pogled res odvija v do obisti izpraznjeni sobi – ni fizičnih predmetov, še manj pa konkretnega življenja – od pušk preluknjane četrti Afganistana, a bi se lahko tudi v tišini evropske podeželske hiše.
Večplastno branje izrisuje predstavo izžetosti, zaradi katere se pred bralcem kaplja za kapljo, krog za krogom molka razgalja potlačena ženska duša. Duša, ki v pričakovanju Vstajenja skorajda blazno vžiga plamene, da bi se očistila in hkrati zanetila dovolj velik požar, ki bi jo dokončno odrešil pekla. Ne toliko tistega, ki požira drugo stran obleganih zidov, temveč pekla, naseljenega v njenem drobovju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar