Najprej me je pritegnila slika Zemlje, ena prvih fotografij v knjigi (str. 14), ki me je opomnila, kje živim. Na modrem planetu, ki ga podzavestno najprej povezujem s čisto vodo. Nato me je navdušil optimizem avtorja, ki bi sicer gotovo lahko bil tudi politično pogojen dejavnik, vendar nekako zaupam zeleni življenjski sili, ki izžareva iz njegovih besed. Še preden sem vsrkala vse podatke, s katerimi knjiga skuša vzgojno in poučno vplivati, me je, med drugim, pretresla podoba krajev, kot je "novi" New Orleans, mesto poplavljenih spominov ... Nato, med razmišljanjem o človekovi vlogi v svetu, katerega zemljevid "bo treba na novo narisati", kakor pridigarsko s povzetimi besedami opozarja napis na mrtvaško resnih črnih straneh (str. 196-197), so me prepričali stavki Alove zgodbe iz otroštva: "Oče mi je privzgojil moralno skrb do Zemlje. Nikoli ni uporabil teh besed, toda njegove lekcije so bile prav o tem." (Gore 2007: 123).
In knjiga me je kupila. Ker ne prodaja hitro zamenljivega potrošnega škarta "made in China", temveč skuša (nazaj od)kupiti naš dom …
Ni komentarjev:
Objavite komentar